ponedeljek, 11. februar 2013

Babno polje

Babno polje je okrog 3 km dolga kotanja razpotegnjena v smeri severozahod–jugovzhod. Bolj je podobna razširjeni suhi dolini kot kraškemu polju. Dno je na nadmorski višini 750 m. V vzdolžni smeri proti jugovzhodu se dno polja nadaljuje v Prezidsko polje, ki je že na Hrvaškem.

Na dnu polja prihaja do močnega toplotnega obrata, zato so pogoste pozne spomladanske in zgodnje jesenske pozebe. Na Babnem polju je zaradi toplotnega obrata zabeležena najnižja temperatura v Sloveniji, –34,5 °C (15. in 16. februar 1956)[1], neuradno pa celo –39,6 °C (leta 1929). Hladno je bilo tudi 1. 3. 2005, ko je bilo v spodnjem, nižjem delu polja, neuradno izmerjenih –36,0 °C. V uradni meteorološki hišici so bile tega dne izmerjene precej višje temperature, in sicer –29,0 ºC[2]. Razlog je v legi uradne meteorološke hišice Babno polje na rahlo dvignjenem robu polja. Najnižje temperature pa so v kotanjah na dnu, saj je ohlajeni zrak težji.




Cerkniško jezero

LEGA:
Cerkniško jezero leži v jugozahodni Sloveniji, v južnem delu Cerkniškega polja pri Cerknici.


POVRŠINA in GLOBINA JEZERA
Presihajoče Cerkniško jezero je največje presihajoče jezero v Evropi s površino 26
km2. Ko je kraško polje poplavljeno je površina lahko velika celo do 38 km2. V
največjem obsegu je dolgo 10,5 km in široko 5 km. Največja globina jezera je okoli
10 m. Gladina niha od 546 do 551 m nadmorske višine.


PRIPOVEDKA O NASTANKU:

Nekdaj sta stala na Cerkniškem dva gradova, karlovši in šteberški. Prvi je bil sezidan zraven
Male Karlovice nad Svinjsko jamo, drugi pa na nasprotni strani v vznožju Križne gore. vsak na
svojem koncu doline. Graščaka sta si bila smrtno sovražna. Prigodilo se je pred veliko leti, da
je iz ljubosumnosti Šteberčan ubil Karlovčana pri viteških igrah v dvoboju. Od takrat je izviralo
sovraštvo med obema rodovoma.
Drugače je bilo pri otrocih obeh graščakov. Šteberški sin in Karlovška hči sta se ljubila kljub
velkemu nasprotovanju staršev. Šteberčan sklene zaprositi Karlovčana za roko njegove hčerke, le ta pa za
pogoj postavi, da mora dolino zaliti voda, da bo po hčer lahko prišel s čolnom. Šteberčan, ves obupan ob
nemogoči zahtevi, v svoji zamišljenosti ob povratku sreča velikega kosmatega moža, ki se je dvignil iz jame
v katero so se stekali studenci. Mladi vitez se mu zasmili in mu svetuje kaj naj stori; izdela močno mrežo in z
njo zapre požiralno jamo. Ker voda ni mogla več odtekati v globine, je res zalila celotno dolino. Kljub temu,
da je prišil po nevesto s čolnom, Karlovčan ni držal besede. Lepota Karlovške hčere je slovela daleč okrog.
V grad so prihajali razni snubci. Mlada Karlovčanka je sklenila ostati zvesta Karlovčanu in odbijala vse
ženine. Neki plemenitaš pregovori Karlovčana da mu obljubi hčer, vendar da ga le-ta sama sprejme.
Ko je plemenitaš zvedel za ljubezen in vsakonočne obiske Šteberčana pri Karlovški, je hitro pripravil
maščevalni načrt. Nekega večera, pripravljalo se je k nevihti, noč je bila temna, se Šteberčan, tako kot
ponavadi odpravi h Karločanki. Kot vedno je tudi tokrat, kljub temi, sledil luči, ki jo je videl na oknu
Karlovškega gradu, ki mu je, po dogovoru med ljubimcema, vsak večer kazala pot. Vendar luč ni bila
prava, premaknil jo je ljubosumni plemenitaš in je njegov čoln vodila v požiralnik Karlovico. Peneči valovi
so zagrnili viteza in ga pokopali v hladni grob.
Ko je lepa Karlovčanka zvedela za usodo svojega ljubega je skočila čez grajsko obzidje v jezero in utonila.



POLNJENJE in PRESIHANJE JEZERA:

Cerkniško jezero se napolni v glavnem po jesenskem deževju in spomladi,
ko se tali sneg. Presiha maja ali junija, včasih pa tudi pozimi. Kadar ob
močnem deževju na Cerkniško polje priteče več vode, kot jo lahko skozi
ponorne jame odteče, nastane v dnu jezero. Kakor hitro pa se dotok vode zmanjša
začne gladina jezera upadati.




ŽIVALI IN RASTLINSTVO